Minimalna literatura za pravniški državni izpit (PDI)

Učenje na sploh je zelo individualna stvar, zato med nami obstajajo velike razlike glede sposobnosti pomnjenja in povezovanja pridobljenega znanja. Vsakemu, ki se odloči za pristop na PDI, svetujemo, da si sam pripravi individualni načrt učenja, pri tem pa upošteva priporočila kolegov, ki so že uspešno opravili PDI. Individualni načrt bi moral zajemati seznam gradiva, predvideno časovnico učenja in datum pristopa na izpit. Menimo, da je zelo pomembno, da še pred učenjem določiš datum pristopa na PDI, saj boš s tem ustvaril pritisk in z učenjem ne boš odlašal.

Opomba: V tem prispevku najdeš splošne napotke za optimalno strategijo učenja – naj bo to PDI ali nekaj tretjega. Morda ti koristi.

Ko enkrat začneš z učenjem, od načrta ne bi smel odstopati brez utemeljenih razlogov. Zato svetujemo, da se v času učenja ne posvetuješ z drugimi kandidati o količini predelanega gradiva, saj lahko po nepotrebnem postaneš anksiozen in začneš spreminjati načrt učenja ter celo odlašati z datumom pristopa na PDI.

Ena bistvenih stvari pri učenju za PDI je selekcija gradiva, ki pride v poštev. Izbrati si moraš zgolj gradivo, ki je relevantno za izpit, hkrati pa ravno pravšnjo količino; takšno, ki si jo lahko zapomniš in ki še zadošča za uspešen nastop na izpitu. Dobra možnost je učenje po gradivu iz Paketa najpogostejša vprašanja, katerega dopolniš s študijem predpisanih zakonov s področja kazenskega in civilnega prava ter drugih spodaj naštetih pomembnejših zakonov. V nadaljevanju sicer opisujemo pristop s še manjšo (minimalno) količino gradiva, ki pa ne ustreza vsakemu, saj pri nekaterih pred izpitom sproža občutek nelagodja zaradi velikega razkoraka med predpisano in dejansko preštudirano literaturo.

Če boš po prebranem prispevku mnenja, da je seznam gradiva preveč oskubljen, potem ti odsvetujemo, da se učiš samo po tem gradivu. Anksioznost ti bo vzela potrebno koncentracijo v času učenja ter v času pred in med pisnim ter ustnim delom izpita. Dodana vrednost tega prispevka bo zate v tem, da boš vedel, kam usmeriti večino naporov in boš pred izpitom miren zaradi zavedanja, da si predelal več gradiva, kot je minimalno potrebno. Če pa rad optimiziraš oziroma zaradi časovne stiske nimaš druge opcije, ti bo prišel spodnji seznam gradiva zelo prav. Če nimaš problema z “živci”, imaš v primeru učenja zgolj po tem gradivu po našem mnenju enako možnost za uspeh kot kolegi, ki bodo predelali bistveno večjo količino gradiva in si bodo za učenje vzeli več časa.

Na izpitu ni pomembno, koliko gradiva si predelal, ampak koliko ti je ostalo v glavi.

Ne glede na količino gradiva, ki ga boš predelal, boš imel občutek, da ne znaš vsega, vendar se moraš zavedati, da za uspeh ni treba znati vsega, ampak “le” dovolj.

PISNI DEL

Za sam pisni del ti ni treba preštudirati veliko gradiva, prav tako ni treba, da bi bilo znanje poglobljeno. Bistveno bolj od znanja materialnega prava je pomembno, da osvojiš strukturo pisanja sodbe. Kljub temu svetujem, da spodnje gradivo (iz obeh stolpcev) poglobljeno preštudiraš že v času pred pisnim delom. Čeprav v desnem stolpcu navedeno ne bo prišlo v poštev pri pisnem delu, pa bo zagotovo prišlo v poštev na ustnem delu ne glede na izpraševalca. Po pisnem delu te namreč že v približno enem mesecu čaka ustni del. Če boš spodnjo literaturo že poglobljeno preštudiral, boš osnovne koncepte z vseh področij že obvladal in boš čas med pisnim in ustnim delom lahko posvetil ponavljanju odgovorov na pretekla vprašanja tvojih izpraševalcev in študiju zakonov, na katerih dajejo tvoji izpraševalci poudarek.

*V času pred pisnim delom smo pripravljalci gradiva prebrali učbenike Kazensko pravo (Bavcon et al., 2017), Obligacijsko pravo (Plavšak et al., 2009), Stvarno pravo (Juhart et al., 2007), Dedno pravo (Zupančič in Žnidaršič Skubic, 2009) in Družinsko pravo (Novak, 2017). Če bi se učili še enkrat, bi nas večina z vidika (mejne) koristnosti prebrala le knjigo Kazensko pravo. Pri tvoji odločitvi glede branja dodatnega gradiva upoštevaj specifično znanje, ki si ga pridobil v času pripravništva. Če si npr. opravljal pripavništvo v odvetniški pisarni, ki se je ukvarjala večinoma z gospodarskim pravom, ti bodo koristile predvsem knjige z drugih področij (npr. kazensko in dedno pravo); gradivo torej prilagodi glede na svoje specifično (ne)znanje.

Za študij omenjenega gradiva nas je večina porabila približno 4 mesece učenja 4 do 6 ur na dan, od ponedeljka do petka (vikendi načeloma prosti). Morda se sliši malo, a vsaka zapisana ura predstavlja čas skoncentriranega (neto) učenja, brez pogovorov s kolegi, sprehodov do hladilnika, pregledovanja Facebooka/Instagrama ipd.

Študij dodatnega gradiva (zakoni, članki, sodna praksa, komentarji, sodnikov informator ipd.) po našem mnenju ni nujno potreben, saj se na ustni del z rešenimi izpitnimi vprašanji brez težav pripraviš po pisnem delu; prav tako ni smiseln zaradi težav z memoriziranjem. Že pri študiju naštetega gradiva boš imel polno glavo, če boš gradivo študiral podrobno. Če boš poleg tega študiral še ostalo gradivo, pa sam oceni, ali si ga boš sposoben zapomniti. Mi ostalega gradiva (na zalogo) nismo študirali. Z večjo količino predelanega gradiva imaš le (lažen) občutek varnosti, saj je tak študij zelo površinski. V glavi namreč do ustnega dela ne ostane prav veliko snovi, ki jo prebereš prvič. Morda je smiselno preveriti le konceptualno zasnovo zakona in področje, ki ga zakon ureja. Kot boš videl pri učenju za ustni del izpita, so vprašanja izpraševalcev zelo specifična, raznolika in bistveno preveč podrobna, da bi nanje znal odgovoriti že s splošnim študijem vseh zakonov. Nekateri izpraševalci se tudi osredotočajo vsak na svoje področje, iz drugih področij pa podajajo zelo splošna vprašanja.

Da povzamemo: če si pripravljeni “tvegati”, se lahko dobro naučiš že po gradivu iz Paketa najpogostejših vprašanj in knjig oz. zakonov v zgornji tabeli, saj te izpraševalci po vsej verjetnosti drugih zakonov niti ne bodo spraševali oz. bo zadoščalo znanje na podlagi odgovorov na njihova pretekla vprašanja.

Kaj pa tečaj pisanja sodb?

Ali se boš udeležil tečaja pisanja sodbe, je odvisno predvsem od tega, kako si izpolnil pogoje za pristop k PDI. Če si jih izpolnil s sodniškim pripravništvom, tečaja najbrž ne potrebuješ, če pa si pogoje izpolnil z delom pri odvetniku, notarju ali v gospodarski družbi, pa priporočamo, da se takšnega tečaja udeležiš.

Tisti, ki smo pogoje za pristop k PDI opravili z delom v odvetniški pisarni, smo se večinoma udeležili PDI seminarja in rečemo lahko, da je bil tečaj zelo koristen za uspeh na pisnem delu izpita. Več kolegov nam je še sporočilo, da se je udeležilo seminarja za pisanje sodb, ki ga organizira Odvetniška akademija Odvetniške zbornice Slovenije. Cena je za odvetniške pripravnike nekoliko nižja, izkušnje kolegov pa prav tako pozitivne.

Poznamo sicer kar nekaj kolegov, ki so opravili pripravništvo pri odvetniku ter nato pisni del izpita brez težav, čeprav se tečaja pisanja sodbe niso udeležili. Ne glede na to, pa so se prav vsi učili po skripti, ki jo predavatelja PDI seminarja posredujeta udeležencem tečaja (»Izdelava sodbe – civilno pravo« in »Izdelava sodbe – kazensko pravo«). Pisni del je načeloma mogoče brez težav opraviti brez tečaja, če je primer na pisnem delu izpita relativno enostaven oziroma popravljalci niso strogi. Če pa je primer zahteven oziroma popravljalci ocenjujejo strogo, potem boš imel s tečajem bistveno boljše možnosti, da pisni del uspešno opraviš. Seminar je res (še en) dodaten strošek, vendar je za razmisliti, ali je smiselno tvegati padec izpita, ki na koncu stane veliko več.

Če se boš udeležil tečaja pisanja sodbe, oziroma si pripravništvo opravil na sodišču, boš načeloma že zelo dobro seznanjen s pisanjem sodb. Kljub temu pa ti na pisnem delu izpita lahko zelo koristi zbirka sodb prvostopenjskih sodišč. Bodisi tako, da se že na pisni del pripraviš s prebiranjem sodb z različnimi izreki, bodisi tako, da zbirko prineseš s seboj na pisni del izpita. V slednjem primeru boš lahko iz katere izmed sodb v zbirki preveril formalno pravilnost tvojega izreka, bodisi boš uporabil (prepisal) kakšen del obrazložitve, ki pokriva tvoj primer.

USTNI DEL

Približno 2 tedna pred pisnim delom izpita boš po pošti prejel odločbo z imeni izpraševalcev, ki bodo tvoje znanje preverjali približno 3-5 tednov po pisnem delu izpita. V teh dveh tednih do pisnega dela se po našem mnenju ni smiselno preveč obremenjevati z izpraševalci, lahko pa že kupiš Paket zaslišanje, da dobiš občutek o vprašanjih tvojih izpraševalcev. V tem času se je smiselno bolj pripravljati na pisni del (pisanje sodbe), saj se ti izpraševalci lahko (še večkrat) zamenjajo.

Po pisnem delu boš najbrž izčrpan, zato si lahko brez slabe vesti vzameš kak prost dan ali dva, čeprav imaš ustni del izpita že npr. v roku 3 tednov.

Kot rečeno, imaš v času od pisnega do ustnega dela izpita na voljo približno 1 mesec (3-5 tednov) časa. V tem obdobju se je smiselno učiti intenzivneje kot prej, morda med 6 in 8 ur dnevno, vključno z vikendi. Uči se toliko, kolikor ti dopušča koncentracija. Če se lahko skoncentriraš »zgolj« za 6 ur dnevno, potem nima smisla, da se poskušaš učiti 12 ur dnevno, pa čeprav to nekaterim uspeva. Po vsej verjetnosti boš s »forsiranjem« le povečeval čas za knjigami, ne pa efektivnega učenja.

Kot najbolj zanesljiva metoda za uspešen nastop na ustnem delu se je izkazalo učenje po preteklih vprašanjih dodeljenih izpraševalcev, ki jih najdeš v Paketu zaslišanje. Ker je literature preveč, da bi naštudiral vso, ti pretekla vprašanja pomagajo, da svoje napore usmeriš v študij tistih zakonov, za katere obstaja največja verjetnost, da te bodo izpraševalci spraševali. Obenem pa tudi vidiš, kako podrobno moraš te zakone predelati oz. vsaj kako podrobno se moraš naučiti odgovore na določena vprašanja. Vprašanja izpraševalcev z istega področja se namreč pogosto precej razlikujejo; npr. pri gospodarskem pravu nekateri izpraševalci dajejo poudarek na meničnem pravu, drugi na insolvenčnem, tretji pa na korporacijskem.